Kratka predstavitev

Organizacijska oblika: javni sklad

SKD: 84.130 urejanje gospodarskih področji za učinkovitejše poslovanje

Ustanoviteljica: Vlada Republike Slovenije (Vlada RS)

Pristojno ministrstvo: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR)

Namensko premoženje: 162.700.446,76 € (na dan 31. 12. 2023)

Vodstvo: Matjaž Ribaš, MBA, direktor

Na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij – ZUKLPP (Ur. l. RS, št. 45/95, 34/96, 60/99, 22/00, 67/01 in 47/02) je bil leta 1995 ustanovljen Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, in sicer kot družba z omejeno odgovornostjo z Republiko Slovenijo kot edino družbenico. V sodni register je bil vpisan 19. 6. 1996, pod št. SRG 96/01512.

Na podlagi Zakona o javnih skladih, ZJS (Ur. l. RS, št. 22/00, 126/07 in 77/08) se je družba v letu 2000 preoblikovala v javni sklad z novim nazivom Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki je bil v sodni register vpisan 10. 5. 2001, pod št. SRG 201/04925.

Vlada RS pa je, 27. 3. 2009, sprejela nov Ustanovitveni akt, na podlagi katerega je obstoječi naziv preimenovala v Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, skrajšan naziv Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS), in njegovo delovanje uskladila z določbami novega Zakona o javnih skladih, ZJS-1 (Ur. l. RS, št. 77/08 in 8/10).

Edini sistemski finančni vir so kupnine, ki jih je SRRS pridobil na podlagi 7. člena ZUKLPP, in sicer v višini:

• 11,5 % od prispelih sredstev za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja,
• 2,5 % od prispelih sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti.

SRRS sredstva za delo zagotavlja iz lastnih prihodkov, katerih največji vir predstavljajo obresti za dana posojila in za vezavo prostih denarnih sredstev. Za opravljanje nalog Računovodskega organa pa v okviru tehnične pomoči iz proračuna EK in državnega proračuna.

Organa SRRS sta:

• direktor, ki ga imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog Nadzornega sveta, in je imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja,
• Nadzorni svet, ki ga imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, je imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

SRRS je v Poslovni politiki 2022-2026 določil, da bo zasledoval šest ključnih ciljev:

1. povečanje, gospodarskega, okoljskega in družbenega kapitala v regijah
2. zmanjšanje razvojih zaostankov na problemskih območjih
3. zasledovanje ciljev evropskega zelenega dogovora
4. krepitev razvojni potencialov slovenskih regij s pomočjo mednarodnega teritorialnega sodelovanja
5. poenostavitev postopkov za pridobitev posojil SRRS
6. krepitev strokovnosti ekipe SRRS

V finančni perspektivi 2007-2013 je bil SRRS, na podlagi sklepa Vlade RS, imenovan za odgovorno funkcijo opravljanja nalog Organa za potrjevanje za tri operativne programe Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška. Glede na izraženo zadovoljstvo programskih partnerjev, je SRRS tudi v programskem obdobju 2014-2020 prevzel funkcijo Organa za potrjevanje na treh INTERREG programih čezmejnega sodelovanja. V obdobju 2021-2027 SRRS prav tako sodeluje v treh Interreg programih v funkciji Računovodskega organa.

• Program sodelovanja INTERREG Slovenija-Avstrija 2021-2027

SRRS je v preteklosti pristopil k vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008 in po uspešno zaključenem certifikacijskem postopku v letu 2012 prejel znak kakovosti ISO 9001:2008. V letu 2018 je SRRS uspešno izvedel prehod na nov standard kakovosti ter tako pridobil znak kakovosti ISO 9001:2015.

Standard je povzetek dobre poslovne prakse in kot tak v pomoč organizacijam, ki želijo slediti samo najboljšemu. Standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, delovanje vodstva, ravnanje z viri, izvajanje osnovne dejavnosti in nadzor. S prevzemom standarda se SRRS osredotoča predvsem na učinkovitost sistema vodenja kakovosti pri izpolnjevanju zahtev odjemalcev (prejemnikov regionalnih spodbud).